Prve italijanske registracije za program MaB segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in se nanašajo na območja, katerih namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Prva sta bila registrirana leta 1977 državna naravna rezervata »Collemeluccio-Montedimezzo« (v Moliseju) in »Foresta del Circeo« (v Laciju), leta 1979 pa še Biosferni rezervat Miramar v Trstu.

Po novih strategijah, dogovorjenih na Mednarodni konferenci o biosfernih rezervatih v Sevilli leta 1995, in posodobitvi koncepta biosfernega rezervata, ki je opredeljen kot kraj, kjer se ravnovesje med ohranjanjem biotske raznovrstnosti, spodbujanjem trajnostnega razvoja in ohranjanjem s tem povezanih kulturnih vrednot ohranja skozi čas, se je vrsta zavarovanega območja, ki ga priznava MaB, spremenila.
V Sevilli so se strinjali, da je ta cilj mogoče doseči z dodelitvijo naslednjih dopolnilnih funkcij ozemljem, vključenim v rezervat:

• – ohranjanje biološke raznovrstnosti, genskih virov, vrst, ekosistemov in krajin ter kulturne raznovrstnosti;
• – razvoj, osredotočen predvsem na lokalno prebivalstvo, v skladu z modeli trajnostnega upravljanja zemljišč;
• – logistika za podporo informativnim, okoljsko-izobraževalnim, raziskovalnim projektom in projektom spremljanja, povezanim z potrebami ohranjanja in lokalnega, nacionalnega in globalnega trajnostnega razvoja.

Danes (2025) je v Italiji 21 biosfernih rezervatov programa MaB.